Umirajoča žival

Objavljeno 27.09.2010

Umirajoča žival je pornografska in poetična, seksualna in čustvena, a predvsem lepa ljubezenska zgodba.

Je vodnik za razmišljanja o najbolj perečih vprašanjih, s katerimi se moški soočajo že od nekdaj.

To je knjiga za vse tiste nesrečne Casanove, ki ljubite ženske v vseh oblikah in velikostih. In knjigo boste ljubili tudi vsi profesorji, ki imate nagnjena, da zapeljujete mlada dekleta.

V Umirajoči živali je glavni lik profesor David Kepesh, ki se je že pojavil v Rothovih zgodnjih romanih. David je nepoboljšljiv ženskar, ki poleg predavanj strastno opazuje tudi svoje študentke. Pri 62. letih se zaplete z lepotico Consuelo Castillo, hčerko bogatih Kubancev.

Razmerje uničujeta Davidovo poželenje in ljubosumje.

Ljubosumnost. Negotovost. Strah, da jo bom izgubil, četudi sem že na njej. To so bile obsedenosti, ki jih prej, pri vseh svojih raznovrstnih izkušnjah, nisem poznal. Pri Consueli mi je kot še pri nobeni drugi samozavest skoraj v trenutku uplahnila.

A prav to, kar ga je ohranjalo mladostnega, ga pripelje do spoznanja, da je pravzaprav starec, ki ga njegovo mlado dekle lahko v vsakem trenutku zamenja za enega od mladih konkurentov.

Ne razumite me narobe. Ne pravim, da ti Consuela omogoči predajati se utvari, da si spet mlad. Še nikoli se nisi bolj zavedal, kako drugačna je mladost. Spričo njene energije, njenega zanosa, njene mladostne nevednosti, njenega mladostnega vedenja je ta drugačnost z vsakim trenutkom hujša in hujša. Sploh ni nobenega dvoma, da je štiriindvajset let njej in ne tebi. Moral bi biti tepec, da bi se spet počutil mladega. Če bi se lahko počutil mladega, bi bil to zadetek v črno. Vendar se sploh ne počutiš mladega, dosti bolj kot mladost občutiš bridkost, ker njena prihodnost ne pozna meja, medtem ko je tvoja omejena, in s še hujšo bridkostjo v srcu kakor navadno se spominjaš vsakega ljubkega dekleta, ki ga nisi imel.

  • Share/Bookmark
linn @ 16:12
Zapisano pod: Najboljša knjiga je najboljša družba
Moška pisma

Objavljeno 22.04.2008

knjiga_manca_displayjpg.jpegManca Košir ima zadnja leta veliko zaslug za širjenje branja med ljudmi in že dolgo deli svoje navdušenje nad dobrimi knjigami. Zame pa je predvsem vsa vražja ženska, saj ima energije, volje, pozitivnega duha, znanja več, kot bom kdajkoli sama imela.

Čeprav je leta 2005 zapustila Fakulteto za družbene vede in se upokojila, je leta 2007 zopet stopila nazaj skozi njena vrata kot nosilka predmeta Literarno novinarstvo, saj je opazila, da študentje fakultete vedo veliko premalo o knjigah, o branju in pisanju.

Moška pisma so nastala zato, ker je radovedna Manca želela zlesti moškim pod kožo. Hotela je spoznati njihovo videnje sveta, intimna doživetja in čutenje. Z njenimi vprašanji in kar naprej samo s vprašanji, je želela iz njih izvabiti razne ljubezenske izpovedi, vse vrste čustev, različna razmišljanja. A predvsem razmišljanja o moških in ženskah.

Marko Crnkovič, Matjaž Gantar, Branko Gradišnik, Dušan Osojnik, Aleksij Kobal, Urban Kordeš in Adam so raznoliki moški, vsak s svojim duhovnim horizontom in s svojim življenjskim nazorom in stilom. Skupno jim je zgolj to, da so vsi moškega spola.

Moška pisma pa so nastala tudi zato, ker kot je rekel Matjaž Gantar »ker vam je ženskam, ne glede na starost in izobrazbo, pač skupno predvsem to, da v glavnem bolj slabo razumete moške.« Manca in me znanja o moških željne ženske pa smo želele vedeti več o teh »preprostih bitjih« po Gantarju.

In kaj se je Manca naučila skozi pisma in mi bralci z njo?

»Spet se marsikaj naučila. Da so res drugačni kot ženske, vem sedaj pribito. Drugačno je njihovo doživljanje življenja, smisla bivanja, odnosov do ljudi in do stvari. Drugače razumejo, drugače se izražajo. Morda ne tako neposredno in odkrito kot je MS ugotovil za ženska pisma. A zato nič manj odkrito srčno: dajo, kar imajo, tudi če odkrivajo/skrivajo svoja čustva, se pokažejo, kdo so. Kar me je pri prebiranju njihovih pisem posebej radostilo, je različnost. Hura za razlike!«

  • Share/Bookmark
linn @ 09:35
Zapisano pod: Najboljša knjiga je najboljša družba
Slapovi pod Bohorjem

Objavljeno 18.03.2008

Bil je dokaj lep pomladanski nedeljski dan in z možem sva se odločila, da narediva en manjši pohod po okoliških hribih.

S pomočjo internetne strani www.zaplana.net sva našla Slapove pod Bohorjem in ker stanujeva na drugi strani Bohorja, sva se odločila, da jih poiščeva in obiščeva.

Pot se je začela v dolini Blanščice, do koder sva se pripeljala iz Sevnice. Pri kažipotu slap Bojanca sva pustila avto in začela pot po gozdni cesti, kjer so pred kratkim vlačili drevesa in je bila vsa blatna.

bohor-0161.jpg

Pot je ves čas vodila ob potoku, ki sva ga morala večrat prečkati (nasvet: imejte primerno obutev).

bohor-018.jpg

Po slabih 20 minatuh hoje sva prispela do slapu Bojanca, ki se s travnikov visoko nad nama razliva v kotanjo…fascinantno, kaj nastane, ko voda išče svojo pot.

bohor-021.jpg

Pot naju je od Bojance vodila strmo ob skalah navzgor do travnikov, s katerih se odpre pogled na Bohor. Po travniku sva se malce sprehodila in k sreči našla na tleh smerokaz za naslednji slap Pekel. Precej časa sva hodila naravnost navzdol po strmem pobočju in se spuščala v naslednjo grapo. Steza naju je najprej pripeljala do ostankov zapuščenega mlina, kjer naju je kažipot usmeril proti slapu. Po krajšem vzponu sva prišla do slapu Pekel, ki res ne vem, od kod mu tako grozno ime. :wink:

bohor-023.jpg

Izlet sva začinila še vzponom do partizanske tiskarne, od katere ni kaj veliko ostalo, zgolj veliko smeti, ki jih puščajo nemarni pohodniki. :mad:

Vrnila sva se do mlina in zavila na kolovoz na levo stran potoka. Pot je vodila navzgor proti Ajdovim pečinam. Po krajšem vzponu sva se znašla na planoti in pri zapuščeni kmetiji, kjer sva vvinagradu našla tablo in tudi resnično najdebelejšo trto v Sloveniji.

bohor-024.jpg

Kažipot naju mimo kmetije vodil do gozdne ceste in nato naju je kažipot usmeril na kolovoz, ki se je spustil po robu travnika. Ko je kolovoz postajal vedno bolj ožji in zaraščen naju je komaj opazni kažipot na drevesu usmeril proti Ajdovim pečinam. Nič posebnega, je izjavil moj mož :neutral:

V dolino sva se spustila po neoznačeni poti (v bistvu je večina poti neoznačena, k sreči, da je pot dobro uhojena, ker drugače bi se iskala).

In koliko časa sva porabila? Hodila nisva prehitro, vmes svapri slapovih malce počakala in prigriznila, tako da sva porabila 3 ure.

  • Share/Bookmark
linn @ 09:47
Zapisano pod: Zdrav duh v zdravem telesu
Sreča v nesreči

Objavljeno 31.01.2008

Sreča v nesreči je naslov prve slovenske povesti in sreča v nesreči je naslov moje prve prometne nesreče.

Bil je lep sobotni dan, 26. januarja. Dopoldan sem pridno delala na službenem mestu v Ljubljani in nekaj po 15. uri sem krenila proti domu (Šentjur). Peljala sem se kot vedno po avtocesti, ko me je na izvozu Blagovica prešinilo, da bi se na Trojanah oglasila in domov delavnemu možu prinesla krofe. Tako sem na izvozu Blagovica šla na staro cesto proti Štajerski.

Ko se je kraj Blagovica že končal in se je začenjalo brezimensko naselje, se je lepa suha cesta spremenila v mojo nesrečo. Na levem ovinku sem opazila, da je cesta svetleča in mokra, zato sem upočasnila vožnjo, a je bilo že prepozno…

Najinega Picassoja nisem mogla ukrotiti. Najprej me je obrnilo pravokotno na cesto, nakar me je z desnim bokom nosilo preko ceste na bližnjo njivo. Počilo je. Močno. Nato pa me je obrnilo, parkrat. Po močni želji po ohranitvi in goreči molitvi sem končno pristala na boku. Ko sem videla, da je z mano vse vredu, sem iskala pot iz avtomobila. K sreči mi je na pomoč pritekel moški, ki je nekaj minut pred mano na istem ovinku zletel v jarek. Prilezla sem ven, zadovoljna, da je z mano kolikortoliko vredu, a ko sem videla, kaj sem naredila z najinim avtom, sem padla v grozen jok in se sekirala, kaj bo pa sedaj itd…

A drsanja na cesti še ni bilo konec, 15 minut za mano je v jarek zaplesal popolnoma nov Twingo. Cesta je bila res grozna, nevarna in na prvi pogled sploh ne tako spolzka, kot je v resnici bila….

In kako se je moje zgodba končala? Peljali so me v KC, kjer so ugotovili, da mi kaj hujšega ni in sva vsa srečna in hvaležna z možem počasi odpeljala na Štajersko. Jaz se sedaj celim doma, predvsem psihično, najin avto pa čaka na svoje zadnje počivališče na avtomobilskem pokopališču.

Pa še nekaj fotk z moje kaskaderske vožnje, kjer sem uničila avto, sama pa ostala skoraj brez praske.

picasso-002.jpg

Voznikova stran

picasso-006.jpg

Zmešnjava znotraj avta

picasso-007.jpg

  • Share/Bookmark
linn @ 10:03
Zapisano pod: miks
5. primer: prej…potem oziroma kako je hiša dobila novo streho

Objavljeno 18.01.2008

 Prazaprav bi morala ta primer napisati najprej, saj je steha bila najin prvi večji projekt, organizacijsko in denarno. K sreči je najino sorodstvo zelo uporabno, brez kreditov pa se tako težko kam pride.

Zbrali smo se zgodaj zjutraj, ko je že kazalo, da bo en zelo vroč junijski dan (17. junija 2006) in začeli počasi odkrivati plato po plato.

odkrivanjestrehe2.jpg

Odkrivanje strehe ni bilo metanje plat na tla, ampak smo vsako plato posebej dali na kup in zložili poleg hiše. Podstrešje je bilo potrebno tudi koliko toliko urediti, da se ni hodilo po žebljih in podobnih neprijetnih zadevah.

odkrivanjestrehe11.jpg

S strehe smo odstranili tudi stare nosilce, včasih je bilo to početje zelooo nevarno. To nevarno delo je prevzel starejši član delovne ekipe (moj ati, drži Predinova pesem bolj star, bolj nor…) in član srednjih let Zoran, ki je večino časa deloval kot človek brez strahu in ovir.

odkrivanjestrehe16.jpg

Konec vročega dneva in po zelo napornih urah dela, je najina hiška bila zelo “oguljena” in brez strehe. Bila je tako žalostna…

Mi2 pa sva si zelo močno želela, da nekaj tedno ne bi deževalo, saj bi najino notranje stanovanje postalo…raje ne rečem kaj, a vse prej kot prijazno.

Mogoče bi morala opozoriti, da sva ves čas gradnje, obnove hiše, Mi2 stanovala znotraj nje, v dveh malih sobah…zato je bilo včasih res naporno…

Konec popoldneva je bilo…

odkrivanjestrehe30.jpg

A ves dan le nismo delali, vmes smo tudi pili…(v najini bodoči dnevni sobi)

odkrivanjestrehe5.jpg

…in jedli, svak Janez je napravil odličen in zelo okusen golaž.

odkrivanjestrehe26.jpg

Tako sva zelo uspešno, brez večjih prask, končala prvo delovno akcijo. Približno sva že čutila, kako bodo potekali naslednje akcije, a če bi vedela prav vse, se nikoli ne bi lotila tega zahtevnega projekta. K sreči ne vemo, kaj nas čaka:)

  • Share/Bookmark
linn @ 10:03
Zapisano pod: Kako nastaja hiša
Po Miškovi poti

Objavljeno 28.11.2007

Bila je snežna nedelja, ko se je gruča slivniških pohodnikov odpravila v Prekmurje. Začetek sploh ni obetaven, saj je snežilo kot za stavo in bolj ko smo se peljali proti vzhodu, huje je bilo. Dokler smo bili v kombiju in nam je bilo toplo, je bil pogled v zasneženo pokrajino prav prijete.

Začetek poti je bil v Veliki Polani, kraju, kjer se je rodil slovenski pisatelj Miško Kranjec.

1.jpg

Pred rojstno hišo prekmurskega mojstra peresa.

21.jpg

Krenili smo proti pomurskih ravnicam, ki jih mi hribovci sploh nismo navajeni. Priznati moram, da smo trpeli. Vsepovsod ravnina, ko je bil prvi ovinek, smo skočili od veselja:)

3.jpg

Tako smo hodili od Velike do Male Polane in naprej do Lendave, kjer smo prvič, kljub močnemu sneženju, zagledali Lendavske Gorice. In kako je potrebno opogumiti utrujene, premražene, premočene Štajerce?

Samo ena ura je do kmečkega turizma!!!!

Hitro smo stopili in prišli do čudovio toplega in urejena kmečkega turizma, kjer so nam postregli zelo okusen bograč in ponudili vse vrste vina.

4.jpg

In ko stopi vino v srce in glavo, se pri nas začne pesem in rajanje…to pa je nekaj najlepšega pri naših izletih, vedno se znamo zabavati.

Glavna krivca, da sem takšna, kakršna sem…in krivca nista slaba človeka;)

5.jpg

Dva ljuba človeka, ki ne pašeta skupaj, saj je moški na sliki MOJ moški.

6.jpg

Njegova boljša polovica je ostala doma, zato je bil njegov nasmeh malce bolj grenak.

8.jpg

  • Share/Bookmark
linn @ 20:23
Zapisano pod: Zdrav duh v zdravem telesu
Na visokih petah

Objavljeno 14.11.2007

Avtorica, Andreja Pšeničny je psihologinja, ki je med drugim precej let delala v marketingu in televizijski ter filmski produkciji. Zadnja leta se intenzivno posveča raziskovalnemu delu na področju psihologije osebnosti. In psihologijo človeške osebnosti pozna zelo dobro, zato je tudi knjiga prava mala enciklopedija različnih osebnosti.

Dogajanje “kriminalke” je postavljene v dom za starejše, kjer se nam mlajšim popolnoma podere predstava o načinu življenja starostnikov. Nikoli se ni bi mislila, da imajo upokojenci toliko idej, naprednih idej, da poznajo internet, sklepajo posle, so se vedno polni erotike in imajo “žilico za ubijanje”. Prav želiš si biti v njihovi družbi, saj nikoli ni dolgčas, vedno se nekaj dogaja, edino kar je določeno z urnikom je čas obedov, drugo vse je plod lastne domišljije.

Zelo zabavno, napeto in kljub mnogim zapletov dokaj srečen konec

2.jpg

  • Share/Bookmark
linn @ 10:38
Zapisano pod: Najboljša knjiga je najboljša družba
Izlet po Slovenski Istri in Čičariji 2.del

Objavljeno 30.10.2007

Prvi dan smo prispeli do Slavnika.

Drugo jutro smo po bolj in manj neprespani noči, nekateri so imeli probleme s preglasnim smrčanjem sosedov na skupnih ležiščih, skočili v vetrovno jutro. A nam mraz ni mogel uničiti prelepega pogleda na slovensko morje in Trst, ki je tako naš.;)

Po strmih potem smo se najprej sputili do kraja Skadanščina, kjer smo morali po karti najti pravo pot do naslednjega kraja MARKOVŠČINA.

12.jpg

Punci so odlični orientacistki, zato ni bilo problema iti naprej.

A za kontrolo, so fantje le poiskali svoj zemljevid in potrdili, kar sta punci že povedali.

41.jpg

V kraju Markovščina nas je čakal avtobus in šofer ter nas zapeljal do kraja GORNJE LEŽEČE.

Najprej smo malce tipali, kako naprej, a ko smo zagledali rdeč krogec z belo piko, smo vedeli, da smo na pravi poti.

Pot na Vremščico je bila čudovita, saj je potekala po gozdnati poti, ki je v jesenskem času sploh nadvse lepo obarvana. Takšnih barv se človek nikoli ne preobje.

VREMŠČICA je greben, ki se med Postojnskim poljem in dolino Reke razteza od Divače do Pivke. Njen najvišji vrh (Velika Vremščica, Vrbanov vrh ali Gora sv. Urbana) je eden zadnjih tisočakov na Slovenski planinski transverzali proti morju. Na Vremščico se največkrat odpravijo tisti, ki si želijo lepih razgledov, ki segajo od Nanosa na severu do Slavnika in Snežnika na jugu. Vremščico pa poznamo predvsem iz medijev, saj želijo na njih postaviti vetrne elektrarne.

Kaj je pametno in kaj ni, naj ugotovijo strokovnjaki, mi smo uživali v času, ko je Vremščica še brez koč, elektrarn in hrupa.

13.jpg

21.jpg

31.jpg

  • Share/Bookmark
linn @ 22:19
Zapisano pod: Zdrav duh v zdravem telesu
Izlet po Slovenski Istri in Čičariji

Objavljeno 25.10.2007

V našem malem kraju imamo zelo aktivno planinsko društvo, ki organizira vedno zanimive “izlete”, raje rečmo pohode po Sloveniji.

Naš zadnji dvodnevni pohod je bil zadnji del slovenski planinske transvenzale.

Ob zgodnjih jutranjih urah smo štartali s Štajerske in ob 8 zjutraj smo pili kavo v Ankaranu.

2007_10_20_istra-008jpg.jpeg

Z avtobusom smo se nato peljali na Tinjan…prostor, kjer bi z vesljem imela vikend na morju. Tako čudovitega pogleda na slovensko morje še nisem videla…in kakšen zrak, no pa še kakšna burja brrrrrrr.

Od Tinjana je pot vodila po barvni gozdni pot najprej v dolino v kraj OSP, saj poznate znamenite pečine, ki jih osvajajo svetovni alpinisti. Ker je bil lep jesenski dan, je bil kamp v majhnem kraju poln mladih nadobudnih alpinistov.

2007_10_20_istra-017jpg.jpeg

Iz Ospa smo se morali dvigniti na planoto nad pečinami in v zmernem tempu naprej do Socerba.

2007_10_20_istra-024jpg.jpeg

Nad naseljem stojijo ruševine gradu Socerb, v katerih je sedaj gostišče. V bližini gradu je Sveta jama, zanimiva kraška jama, v kateri se nahaja edina podzemna cerkev v Sloveniji. V jami je svoj čas prebival sveti Socerb, po katerem se kraj tudi imenuje.

pogled s Socerba proti Trstu

2007_10_20_istra-029jpg.jpeg

Na Socerbu je pihalo, zelo. Malico smo hitro pobasali vase in odšli proti burji naproti. Naš cilj, SLAVNIK, se je že kazal pred nami. Glede na to, kako daleč je bil pred nami, smo vedeli, da nas čaka še kar nekaj ur hoda. Ves čas ob poti smo občudovali čarovnije narave. Grmovnica, ki je posejana po Primorski in Krasu: ruj
2007_10_20_istra-044jpg.jpeg

Najprej smo prišlo do kraja PETRINJE, nadaljevali do kraja PREŠNICA, kjer se je začela prečna, srednje strma pot proti Slavniku.

2007_10_20_istra-097jpg.jpeg

Pogled s Slavnika (1028m) proti Primorju

2007_10_20_istra-124jpg.jpeg

  • Share/Bookmark
linn @ 09:25
Zapisano pod: Zdrav duh v zdravem telesu
Hiša Gwyneth Paltrow, Hamptons

Objavljeno 17.10.2007

Zakaj bi imeli vpogled zgolj v mojo hišo, pogled še v prostore slavnih zvezdnic.

Gwyneth mi je vedno bila všeč, najprej ker je hodila z Brad Pittom in pokazala okus, potem sem jo videla v parih vlogah in je znala igrati, nato je izbrala pevca skupine Coldplay, se pravi spet dober glasbeni okus, na modnih pistah zna izbrati oblačila in sedaj vidim zna opramljati celo hišo.

Kot kaže počne veliko stvari v življenju z okusom in velikoooo denarja, to bi le opomnila, saj stane Versacejeva posteljnina krepko čez 4000$ upsa, to pa je malce drugače kot najina hiška.

No pa poglejmo kaj ima punca.

masl01_paltrowjpg.jpeg

masl02_paltrowjpg.jpeg

masl04_paltrowjpg.jpeg

masl06_paltrowjpg.jpeg

masl08_paltrowjpg.jpeg

masl15_paltrowjpg.jpeg

  • Share/Bookmark
linn @ 12:45
Zapisano pod: Kako nastaja hiša